Korporativni wellness v podjetju

 Dobro počutje na delovnem mestu (korporativni velnes)

Pred vami je osnovni model korporativnega velnesa (ang. corporate wellness). Verjamem, da je zelo uporaben in je pripravljen »na kožo« ljudi, ki se zavedajo pomena dobrega počutja na delovnem mestu. Da najprej razložimo besedo korporativni velnes. Beseda korporativni predstavlja delovno organizacijo, v kateri so posamezniki združeni z določenim namenom. V gospodarstvu je ta namen pridobivanje dobička, v neprofitnih organizacijah pa je to varovanje vrednot, ki so za posameznike v organizaciji skupne. Beseda velnes (v izvoru wellness) pa je sestavljena iz besede well-bing in fit-ness. In predstavlja dobro fizično in psihično počutje. Torej korporativni velnes predstavlja dobro počutje na delavnem mestu. Več o vplivu le tega si lahko preberete tukaj.

Razvoj kompetence

  • Ozaveščanje in obvladovanje lastnega počutja na delovnem mestu,
  • stabilnost posameznika skozi različne situacije in
  • prepoznavanje situacij, ki pozitivno in negativno vplivajo na posameznikovo počutje.

Cilji

  • Ozaveščati lastno počutje na delovnem mestu
  • Prepoznavati vpliv lastnega počutja na delo
  • Prepoznavati vpliv lastnega počutja na odnose na delovnem mestu
  • Vzpostavljati dobro počutje za namen preprečevanja bolezni in poškodb pri delu
  • Osvojiti tehnike samopomoči, kot orodje uravnavanja počutja na delovne mestu
  • Naučiti se osvajati navade zdravega življenskega sloga in opuščanje nezdravih razvad
  • Spoznavati nove trende s področja dobrega počutja
  • Prepoznavanje situacij in občutij, ki za posameznika predstavljajo “energijsko izgubo”
  • Naučiti posameznike sprejeti odgovornost za lastno počutje
  • Zgraditi močne, samostojne in stabilne posameznike

 

Vsebina

1.Sklop: Prepoznavanje in zaznavanje lastnih občutij (predavanje + praktični primeri)

  • kaj je dobro počutje na delovnem mestu
  • ravni dobrega počutja (fizično, čustveno, mentalno, socialno in duhovno)
  • pogoji za dobro počutje na delovnem mestu
  • prednosti dobrega počutja
  • načini zaznavanja dobrega počutja
  • kje v nas biva dobro počutje? – selfness ali sebstvo
  • dobro počutje skozi kognitivne procese posameznika – mindness
  • čuječi človek je miren človek, miren človek je lahko fokusiran – mindfullness za manjše “energijske izgube”

2. Sklop: Razumevanje (ozaveščanje) vpliva lastnih občutij (predavanja + vaje):

  • na lastno zdravje (vpliv čustev na počutje in zdravje)
  • na delo (učinkovitost, kakovost, kreativnost, pripadnost organizaciji … )
  • na odnose (do sebe, sodelavcev, nadrejenih, podrejenih, dobaviteljev, strank)

3. Sklop: Upravljanje lastnih občutij (delavnica)

Udeleženci spoznajo, preizkusijo in se naučijo tehnike, s katero najlažje managirajo lastno počutje.

  • Mindfullness (čuječnost)
  • ACT (acceptance and commitment therapy)
  • EFT (Emotional freedom tehnique)
  • Postopno mišično sproščanje
  • Dihalne vaje
  • Vizualizacija
  • Sidranje
  • Mindness

 

Trajanje

Vsebino lahko izvedemo kot celoto ali katerega od 3eh skopov kot samostojnega.

Za ponudbo se obrnite na Zinko Kosec, vodjo korporativnih velnes programov  na 040 416 749 ali na info@uporabno.si

 

Preberite še:

 

“Wellness ni prostor, wellness je občutek!”

Preberite si članek v:

beauty-forum-jpg

 

Korporativni wellnessLjudje na delu preživimo velik del svojega odraslega življenja, zato delovno mesto oziroma delovno okolje nedvomno pomembno vpliva na zdravje zaposlenih (Petruša, L., Remec, M., 2010). Nacionalni program spodbujanja telesne dejavnosti za krepitev zdravja Ministerstva za zdravje navaja, da zdravje omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake družbe. Svetovna zdravstvena organizacija je zdravje opredelila kot stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, ne le odsotnost bolezni ali napake (Kališnik, 2002). Iz navedenega sledi, da sta zdravje in dobro počutje med seboj povezana (Mrak, 2014).

V svetu dobro počutje razumejo kot wellbeing, delovanje na tem podro
čju pa so poimenovali wellness, slovensko jo zapisujemo velnes. Dunn je besedo velnes sestavil iz dveh besed: »well-being« in »fitness«. Tako sta v besedi velnes zajeti dve gibanji, ki sta se razvili po drugi svetovni vojni v ZDA v sklopu novega globalnega mišljenja na področju zdravja (Gojčič, 2014). Hertel (2003) kasneje prihaja do spoznanja, da ima množica definicij na angleškem govornem področju (po katerem se povzemajo tudi naši programi) skupne značilnosti:

  • Centralno obravnavanje življenskega stila
  • Samoodgovornost za zadravje
  • Multifaktorsko genezo
  • Zajemanje potencialov za višjo kakovost življenja.

Za Greenberga in Dintimana je velnes sistem, sestavljen iz petih zdravstvenih komponent (povzeto po Gojčič, 2005, 36-37):

  • telesnega,
  • socialnega,
  • duševnega,
  • duhovnega in
  • čustvenega zdravja.

Aktivna populacija v Sloveniji glede varovanja in krepitve zdravja spada med ogrožene skupine prebivalcev (Mrak, 2014). Slovenija po raziskavah Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (2010), spada med najbolj ogrožene države med članicami Evropske unije z vidika izpostavljenost zaposlenih stresu. Na področju izobraževanja in zdravstvenega varstva je na primer o čezmernem stresu na delovnem mestu poročalo kar 60 % delavcev. Zato Evalda Bizjak (2014) pravi, da mora biti skrb za psihofizično zdravje zaposlenih stalna. Pomembni so izobrazba zaposlenih in spodbuda oziroma ukrepi okolja za ohranjanje/vzpostavljanje optimalnega zdravja zaposlenih.

Ljudje si izraz velnes večinoma razlagajo predvsem kot masaže in obisk savne. V resnici pa velnes ni povezan samo z nekim konkretnim prostorom ali storitvijo, ampak gre za življenjski slog (Karan, 2014).

Razlago velnesa kot življenjskega sloga povzemata Travis in Ryan (2004, XV) v naslednjih iztočnicah. Pravita, da je velnes:

  1. izbira oziroma odločitev posameznika, da si prizadeva za optimalno zdravje,
  2. način življenja oziroma življenjski slog, ki ga oblikuje posameznik, da doseže dobro počutje,
  3. proces osebne rasti, ohranjanja in krepitve zdravja ter iskanja sreče tukaj in zdaj,
  4. povezava telesa, duše in duha oziroma zavedanje, da vse, kar počnemo, mislimo, čutimo, verjamemo, vpliva na naše zdravje in na svet okoli nas,
  5. sprejemanje samega sebe.

Če smo v prvem odstavku ugotovili, da je posameznik velik del svojega časa na delovnem mestu, je nujno da oblikujemo model, ki bo posamezniku omogočal velnes življenski slog živeti tudi na delovnem mestu.

Implementacija korporativnega velneškega programa v podjetju pomeni, da imajo zaposleni možnost, da aktivno prevzamejo odgovornost za svoje zdravje (Karan, 2014), delodajalec pa mu to omogoči, oziroma dopusti v času dela. Za lažji začetek je pomembno ugotoviti, kako močna je ozaveščenost zaposlenih o pomenu zdravega življenjskega sloga. Gre za spremembe glede navad, ki jih mora vsak posameznik storiti pri sebi, to pa je včasih zelo težko in zahteva resen in konkreten pristop.

Avtor: Zinka Kosec

 Viri:

  1. HERTEL, L., 2003, Der Hoesch velnes Guide, Vehling-Verlag, Düseldorf.
  2. Petruša, L., Remec, M. V zdravju je moč: veselo na delo: promocija zdravja in telesne dejavnosti na delovnem mestu. Koper: Zavod za zdravstveno varstvo, 2010.
  1. Nacionalni program spodbujanja telesne dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012. Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, 2007. Dostopno 21. 6. 2016 na URL: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Nacionalni_program_telesna_dejavnost_slo.pdf
  1. Slovenski medicinski slovar (Miroslav Kališnik, glavni urednik). Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2002.
  1. Jana Mrak: Zdravje in dobro počutje zaposlenih, zbornik 5.konferenca coachinga za zdravje in dobro počutje zaposlenih, Glotta Nova, Center za novo znanje, d. o. o., 30.5.2014. Ljubljana.
  1. Slavka Gojčič, Wellness: zdrav način življenja, nova vrsta turizma, GV, Ljubljana, 2005.
  1. Slavka Gojčič, Velens in velneška dejavnost, Glotta nova, Ljubljana, 2014.
  1. DUNN, H. L. 1961. High-lewel Velnes. Virginia, USA: R. W. Beatty.
  2. Monika Karan, Velnes kot način življenja zaposlenih, zbornik 5.konferenca coachinga za zdravje in dobro počutje zaposlenih, Glotta Nova, Center za novo znanje, d. o. o., 30.5.2014. Ljubljana.
  1. Evalda Bizjak, Delovno okolje in psihofizično zdravje zaposlenih, zbornik 5.konferenca coachinga za zdravje in dobro počutje zaposlenih, Glotta Nova, Center za novo znanje, d. o. o., 30.5.2014. Ljubljana.
  1. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (2010). Evropska anketa v podjetjih o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER). Managing safety and health at work.
  1. Travis, W. J., Ryan, S. (2004). Wellness workbook How to Achieve Enduring Health and Vitality, 3rd. ed., Ten Speed Press, An imprint of the Crown Publishing Group, A Division of Random House, Inc, New York.