Komunikacija na delovnem mestu

Komunikacija so naši osebni odnosi, ki izhajajo iz nas in so namenjeni drugim. Da bolje spoznavamo sebe lahko opazujemo kako komuniciramo z različnimi ljudmi in v različnih situacijah. V osnovi je za dobro komunikacijo pomembna empatija – se vživeti v situacijo drugega. Ko človeka razumemo lažje komuniciramo z njim in se mu lahko skozi komunikacijo tudi bolj približamo.

 

Za dobro komunikacijo na delovnem mestu je pomembno, da priznavamo drugim njihovo drugačnost od nas. Vsi ljudje smo drugačni. Naše današnje mišljenje oblikujejo naše pretekle izkušnje in naše znanje, zato smo si vsi v svojih dojemanjih različni. Kar je najpomembneje pa je, da imamo vsi iz svojega vidika prav. Posledično se moramo zadevedati, da s tem ko brezargumentno negiramo ali kritizirano mišljenje nekoga drugega tako zmanjšujemo vrednost njegovemu znanju in izkušnjam. Le te pa so posamezniku izjemno pomembne, saj so njegove lastne in to pogosto jemljejo kot osebno žalitev ali osebno diskreditacijo.

Za uspešne odnose velja načelo vzajemnosti, ki nas uči, da je pomembno tako dajati kot sprejemati. Torej, da znamo poslušati izpovedi drugih in da tudi mi z drugimi delimo svoje izkušnje, da pomagamo sodelavcem in znamo poprositi za pomoč, ko jo potrebujemo itd. Pomislimo samo, koliko poguma od nas zahteva samo da se nekomu opravičimo, a kako lepo je od nekoga slišati, da je naredil napako in se nam opravičuje… kje je tu vzajemnost?

Vsak ima že po Ustavi pravico do svobodnega izražanja svojih mnenj. Vendar nima s tem pravice, da svoje vrednote, misli in ideje vsiljuje drugim. Prav je tudi, da posluša tudi protiargumente svoji idej in jo sprejme (če so argumenti razumni) ne pa jih že apriori negira. Za dobro komunikacijo naj bi vsak bil sposoben sprejemati možnost, da ima lahko tudi sodelavec v določeni debati prav, če je to sposoben z argumenti tudi podkrepiti.

Če želimo izboljšati komunikacijo na delovnem mestu moramo najprej začutiti posameznika v njegovih hotenjih, željah in pričakovanjih. Skozi te ga bomo lažje razumeli in ga usmerjali tako, da bo bolj zadovoljen. Vemo pa, da ima vsak zadovoljen posameznik večjo produktivnost na delovnem mestu, poveča se kreativno razmišljanje in zmanjšujejo se stresni dejavniki.

Komunikacija, ki je ugodna za delovno klimo v organizaciji se lahko razvije sama, lahko pa se jo posamezniki tudi priučijo, tako da spoznavajo in sprejemajo sebe, kot tudi svoje sodelavce. Dejstvo je, da je v času večje obremenitve na delovnem mestu (kar je v današnjem času vse pogosteje) potrebno povečati pozornost do teh ljudi, tako s komunikacijo kot tudi na druge načine, saj so v takšnih trenutkih ljudje še posebej občutljivi in ranljivi. Stres na delovnem mestu je eden izmed osnovnih sprožilcev konfliktov med posamezniki. Konflikti pa so navadno posledica slabe komunikacije. Ta je lahko že nekaj časa prisotna, vendar stresna situacija zmanjšuje potrpežjivost posameznika in sproži se konflikt. O konfliktih pa več prihodnjič.

 

Avtor: Zinka Kosec, spec.